Archive for Vinotok, 2006

Tecumshejeve besede modrosti

Tuesday, Vinotok 24th, 2006

Tecumshejeve besede modrosti

tecumseh.jpg

Živi življenje tako, da strah pred smtjo
ne bo nikoli mogel vstopiti v tvoje srce.
Nikomur ne delaj problemov zaradi njegove vere.
Spoštuj mišljenje drugih
in zahtevaj naj spoštujejo tvoje.
Ljubi svoje življenje, izpopolnjuj svoje življenje,
polepšaj vse stvari v svojem življenju.
Poskušaj imeti čim daljše življenje
in ga posveti svojim ljudem.
Pripravi veličastno pesem smrti za dan,
ko boš moral oditi na drugo stran.
Vedno pozdravi z besedo ali znamenjem, ko greš mimo
ali pa se srečaš s prijatelji, ali celo tujca, če sta na samotnem kraju.
Pokaži spoštovanje do vseh ljudi, vendar pred nikomer ne padi na kolena.
Ko zjutraj vstaneš, se zahvali za luč,
za svoje življenje, za svojo moč.
Zahvali se za svojo hrano in za veselje življenja.
Če ne vidiš nobenega razloga, da bi se zahvali,
je s teboj nekaj narobe.
Ne dotikaj se strupene ognjene vode, ki
modrece spremeni v bedake in oropa njihovo dušo vizij.
Ko pride čas tvoje smrti, ne bodi kot tisti
katerih srce je polno strahu pred njo,
ki, ko pride njihov čas jokajo, molijo in prosijo
za še malo več časa, da bi živeli še enkrat na drugačen način.
Poj svojo pesem smrti, in umri kot junak, ki se vrača domov.

Tecumseh – Shawnee

Darilo pipe miru

Wednesday, Vinotok 18th, 2006

Darilo pipe miru
Legenda plemena Lakota
peacepipe

Nekega dne sta odšla dva mlada moška lovit divjačino za svojo vas. V bližini ni bilo več velikih živali, zato je bila vas lačna. Medtem, ko sta se prebijala skozi snežne zamete med drevesi, sta presenečena pred seboj zagledala mlado ženo. Oblečena je bila v prelepo obleko iz jelenove kože in v rokah držala majhen zavitek. Mladeniča sta le nemo obstal in gledal vanjo.
“Ne bojta se,” ju je ogovorila žena, “Prinašam mir in veselje. Povejta mi zakaj sta tako daleč od svoje vasi?”
Njena milina in lepota sta tako močno očarala starejšega bojevnika, da se je v trenutku tako močno zaljubil, da ni mogel odpreti ust. Končno je mlajši spregovoril.
“Naša vas strada in potrebujemo več hrane!”
“Na, vzemi ta zavitek in pojdi nazaj k svojim ljudem. Povej poglavarjem sedmih tabornih ognjev naj se zberejo v koči za posvete in naj me tam počakajo .”
Moška sta še kar naprej nemo stala pred njo. Starejši bojevnik, zaslepljen od ljubezni, je segel z roko proti njej, da bi se je dotaknil. Ko je to naredil, se je le-ta nežno dotaknila njegove glave in sesedel se je na zemljo. Njegovo telo je prekril oblak in vse kar je ostalo od njega je bil kup belih kosti. Potem je tako nenadoma kot se je pojavila tudi izginila.
Mlajši bojevnik je spoznal, da je imel njegov tovariš z ženo “slabe namene” in ga je zato kaznovala. Pohitel je nazaj v vas, da vse pove poglavarjem. Naslednji dan si je sedem poglavarjev nadelo svoje najboljše perjanice in najlepše obleke, ter se posedlo v krog, sredi katerega so zrli v še neodprt zavitek.
Naenkrat je zavel piš vetra skozi prostor. Ko se je polegel so poglavarji pred seboj zagledali prelepo ženo oblečeno v čudovito obleko. Nihče od njih ni mogel spregovoriti niti besede. Torej jim je spregovorila ona:
“Prinašam vam sporočilo miru. Vaši ljudje so veliki lovci in pogumni bojevniki. Ko bo sonce ponovno vzšlo, pospravite vse svoje imetje in odpotujte tja kjer sonce zahaja. Tam je čudovita dežela, ki čaka na vas. Na drugi strani Očeta vseh vod boste našli nove živali in druga plemena. V tem zavitku je pipa, ki vam bo prinesla mir z vsemi ljudmi.”
Iz zavitka je vzela pipo, narejeno iz kosti in okrašeno s ptičjimi peresi. Potem je odšla iz koče in izginila.
Kmalu se je pleme odpravilo proti zahodu. Prišli so do reke Mississippi, ki so ji pravili Oče vseh voda, in potem do reke Missouri in gorovja Black Hills. Tam so prvič zagledali živali, ki jim pravimo konji in bizoni so bili v velikih čredah.
Pri sklepanju miru z ostalimi plemeni so Siouški poglavarji uporabili svojo pipo. Ponavadi so pipo najprej ponudili poglavarju nasprotnega plemena in potem so iz nje kadili vsi voditelji obeh plemen. Kasneje, ko je prišel v deželo Siouxov beli človek, so mu indijanci ponudili, da pokadijo pipo miru, vendar je ni sprejel.

Za izdelavo pip so odkrili veliko količino mehkega rdečega kamna in vsako leto naj bi vsa Sioukška plemena poslala nekaj svojih ljudi v kamnolom, kjer so pokadili pipo miru z ostalimi plemeni. Ta kraj je postal poznan kot Pipestone in se je obdržal do današnjih dni kot ime mesta in indijanske šole v Minnesoti.

Nekoč so Siouxi rekli, “pipa to smo mi. cevka je naša hrbtenica, čaša je naša glava, kamen je naša kri, rdeč kot naša koža.”
Pipa spada med najbolj svete predmete plemena Lakota in se uporablja pri obredih. Bolj ko je pipa okrašena – večja je njena moč.

Tobakec pa kar raste

Thursday, Vinotok 5th, 2006

Imam nekaj sadik odveč, če kdo želi katero posvojiti naj se javi, drugače bodo čez zimo na balkonu propadle.

sadike

Brezmejna otroška umetnost

Wednesday, Vinotok 4th, 2006

Par minut nisi pozoren in že te na armafleksu na plaži preseneti umetniški izdelek:

Plažna umetnost

Medved, srna, žirafa in žaba!

Društvo za kakovost življenja Zemlja Mati

Wednesday, Vinotok 4th, 2006

Novo vabilo za savno.

Ceshia Anaquod-Tamara Podemski

Wednesday, Vinotok 4th, 2006

Tamara

Tamara Podemski je večstranska umetnica iz Kanade. Inspiracijo za nastope vleče iz svojih korenin, ki izvirajo iz plemena Saulteaux in Izraela. Njena umetnost je zlitje duhovnosti, politike in samozavedanja. V Torontu je na fakulteti za umetnost študirala gledališče, ples in glasbo.

Tamara je igrala v filmih, TV nadaljevankah, številnih gledaliških predstavah med drugim tudi na Broadwayu.

Njeno petje se lahko sliši na albumu za otroke TEETH ARE FOREVER, kot glavna pevka se pojavi v Los Angeleskem bandu SPIRIT NATION, katerih album WINTER MOONS je bil nominiran na 2001 Aboriginal Music Award, in na na solo albumu SPIRIT VOICES , ki je bil izdan pod psevdonimom “Ceshia Anaquod,” ter na njenem zadnjem albumu, TAMARA, ki ga je izdala v lastni založbi, MUKWA MUSIC. Za promocijo albuma je posnela tudi svoj prvi video za skladbo MEEGWETCH.

Kot avtorica besedil se pojavlja v TV serijah s pudarkom na prvobitnih prebivalcij ameriške celine, kot avtorica vseh 10-tih pesmi se pojavi tudi v SPIRIT NATION, za katere napiše besedila v Saulteaux jeziku, in kot soavtorica na albumu SPIRIT VOICES kjer so besedila prav tako v Saulteaux jeziku. Njen najnovejši album vsebuje 9 njenih originalnih pesmi ki so tako prvič v angleščini.Veliko piše tudi za gledališče in predava o pisanju pesmi po vsej indijanski deželi.

Ukvarja se tudi s plesom, kot članica Canadian Dance Tapestry, ki jo je že popeljal čez Kanado, ZDA in Evropo. Je tudi članica številnih s plesom prvobitnih prebivalcev povezanih organizacij.

Na njeni strani si lahko preberete še več o njej.

Držati besedo

Tuesday, Vinotok 3rd, 2006

V tem besedilu ne bi veliko razpravljal o politiki in programu naše stranke, ker bodo to na veliko počeli drugi v tem magazinu, tako, da bo branje tega članka malo bolj sproščujoče, poučno in razmisleka vredno. Da ne bo pomote, drugače popolnoma stojim za programom Socialnih demokratov in si želim, da bi lahko kot del te ekipe držal besedo in uresničeval zadane naloge.
Vse pa je odvisno od vas dragi volilci! Imate možnost vplivati, da v občinskem svetu sedi kandidat(ka) s kandidatne liste, ki mu(ji) zaupate in bi radi, da je prav on(a) govori v vašem imenu. Zato imate možnost oddaje preferenčnega glasu, ki omogoča tudi zadnje postavljenemu na listi, da si zagotovi mesto v občinskem svetu. Preferenčni glas oddate tako, da poleg stranke, ki jo boste volili, napišite še zaporedno številko vašega kandidata s kandidatne liste stranke, ki jo volite. Prav to se je zgodilo našemu predsedniku Borutu Pahorju, ki je z zaupanjem volicev z zadnjega mesta na listi Socialnih demokratov za Evropski parlament poletel naravnost v Bruselj.
Zato pojdite na volitve, oddajte svoj glas, naj Vam ne bo vseeno.
Gremo naprej.
Ker me zelo zanima kultura prvotnih naseljencev (staroselcev) severne Amerike in z velikim spoštovanjem gledam na njihovo življenje, načela in odnos do narave, Vam bi rad predstavil pet misli (zgodb) iz njihovega življenja. Ker zgodbe same za sebe govorijo, upam, da se Vas bodo dotaknile in Vas prepričale z notranjim dialogom z naravo, s čutenjem nenasilja, strpnostjo duha in neponovljivo lepoto življenja.
Vzporednice naukov zgodb z našim življenjem pa si potegnite sami, jaz se trudim, da bi bile čim bližje. Oni so vedno držali dano besedo, jo držimo tudi mi ??
Uživajte v branju.

Vladni režim naših prednikov je bil demokratičen. Naš sahem (mirovni poglavar) je izvolilo ljudstvo; ravnati je moral preudarno in modro. Dokler je bilo tako, so mu bili vsi poslušni. V naših očeh je predstavljal mogočno drevo, pod katerim sedi vse ljudstvo. Bil je dolžan skrbeti za srečo in mir ter dan in noč misliti na blagostanje drugih. Dobil ni nobenega plačila. Vse, kar je kdo delal za ljudstvo, se je rojevalo iz prijateljstva in dobre volje.
Hendrick Aupaumunt

V prenekaterem rodu je živel wawahokun kiye wicasa – svetovalec – moder, dobrotljiv star mož. Zgodaj zjutraj, ko se je iz tipijev dvigal prvi dim, je šel na vrh hribčka ali pa stoječ sredi šotorskega naselja govoril ljudem in jim dajal nasvete. Svetoval jim je, naj bodo uvidevni in preudarni. Spodbujal je zakonske može, naj bodo prijazni z ženami, otroki in slabotnimi. Govoril jim je, da ljubosumnost človeka uniči, da je krivično, nekomu nekaj vzeti. Otroke je opozarjal, naj ne segajo po rečeh, ki niso njihove. Opominjal je ljudi na kratkost življenja in se jim zato grabežljivost ne izplača. Ta stari mož je sam živel tako, o čemer je govoril, sicer bi se pred vsemi osmešil.

Otroke Lakotcev za prizadevno učenje nismo nagrajevali. Nobenega otroka nismo z denarjem zvabili do uspeha ali z nagrado odlikovali njegov trud. Nikoli ni nihče rekel: “Če boš dobro opravil svoje delo, boš poplačan. ” Napredek v znanju je bilo dovolj veliko plačilo.
Oče in mati sta uporabljala enako metodo. Oče ni nikoli rekel: “To in to moraš storiti. ” Med delom, ki ga je opravljal, je rekel: “Nekega dne, sin moj, boš postal mož in boš tudi ti tako delal. ” Kadar je šel v gozd, da bi našel vejo, iz katere bi napravil lok ali viličaste veje za sedlo, sem šel z njim. Stal sem ob njem. Tiho, pozorno sem mu sledil.

Možje so bili zaradi zaslug poklicani v plemenski svet. Tudi če je bil reven, če je imel le malo konj in je bival v majhnem šotoru, je lahko zasedel svoje mesto v plemenskem svetu. Bogastvo ni nikomur pripomoglo do moči in vpliva. Najsi je imel mož še toliko konj, si prostora med modrimi ni mogel kupiti.

Zaradi izkušenj so stari ljudje uživali velik ugled. Nikoli niso bili odrinjeni kot nekoristni. S starši so bili otroci tesno povezani in tako je prišlo, da so stare ljudi spoštovali in skrbeli zanje do smrti. Niso imeli vzroka, da bi se počutili nekoristne ali nezaželene. Mnogo je bilo nalog, ki so jih opravljali, in mladi so bili vzgojeni, na stare ljudi gledati s spoštovanjem.
Luther Standing Bear
Pa še moje misli, ki sem jih izluščil iz življenja, ki jim želim slediti in uresničevati, če misliš, da sem na pravi poti potem, …:
- Živim tako kot govorim.
- Ravnam preudarno in modro, ne samo za svojo korist ampak korist vseh okoli mene.
- Znanje je največja nagrada za učenje. V mlade je treba verjeti.
- Učim se iz dela starejših in jih spoštujem. Starejši ljudje so vir modrosti.
- Ne glede na status upoštevam mnenje vsakogar.
- Vse, kar potrebujemo, dobimo v naravi, materialno kopičenje je nesmiselno in raje kot vladati drugim skušam obvladati sebe in delam za dobro skupnosti.
Spoštujmo drug drugega in izbirajmo čistih misli in odprtega srca.

Sazo
Zgodbe so vzete iz knjige “Tudi trava ima svojo pesem – prijateljstvo z zemljo.” (Didakta).