Archive for Gruden, 2005

Thanks for making an historic promise to the poor – and more

Wednesday, Gruden 21st, 2005

one
Dear Friend:

Thank you for starting a movement to save lives. Thank you for asking your friends and family to join ONE.org. Thank you for calling on the President, Congress and the heart of America to do more for the world’s poor.

Thank you for being one of the first 2 million of us crazy enough to say America won’t stand for global AIDS and stupid poverty. And thank you to the people who joined campaigns in other countries to make their governments come to the table and do more for the world’s poor.

Thank you for the concrete results that came from calling on America to invest more in fighting poverty and disease in Africa and around the world. In July, the whole world heard you: the leaders of the 8 richest nations – the G8 – pledged an additional $50 billion annually to poor countries by 2010, half of it for Africa.

Already our money is getting results. Thank you America for putting over half a million people on life-saving AIDS medicines and leading an effort that has provided 8 million anti-malaria bednets and treated 1 million people with TB. And thank you for pushing our governments to use this money to provide AIDS drugs to everyone who needs them and basic schooling for every child.

Thank you for being part of a campaign that will cancel the crushing debts of up to 36 countries, and more to come.

Thank you to the people who called on government to act and thank you to the people in government, who started to listen and who will have to make sure we keep these historic promises and build upon them.

We must keep the positive pressure on our leaders if we want them to follow through. Americans must give these leaders permission to invest just a fraction more of the budget in what we know works, from $5 mosquito nets to drug treatments that cost pennies apiece.

If ONE thing is certain for 2006, this campaign will keep growing, your voice will grow louder, your compassion and thirst for justice will keep saving more lives. By 2008, ONE needs to have 5 million supporters, each of us doing what we can, learning more, telling friends, calling Congress.

Take one minute and ask three friends to join ONE and make the impossible possible with you in 2006.

Beating AIDS and extreme, stupid poverty, this is our moon shot. This is our generation’s civil rights struggle, our anti-apartheid movement. This is what the history books will remember our generation for — or blame us for, if we fail. We can’t afford to fail nor will we.

We’ve come a long way, and we’ve got a long way to go. Now let’s really get started.

Thank you,

Bono

Petarde

Friday, Gruden 16th, 2005

Zopet se bližjo božično novoletni prazniki in spet nas bodo ob vsakem koraku poleg prijetnih trenutkov, druženja in obdarovanja spremljali poki petard. Upal sem, da se bo z leti in z osveščanjem količina pokov zmanjšala, pa sem se zmotil, poki so vedno močnejši, ker so tudi petarde vedno večje in močnejše. Da ne bo pomote, tudi sam sem pred mnogimi leti vrgel kakšno petardo, ki so mi jo dali prijatelji, bolj zato, da niso rekli »glej k si ne upa«, pa dejansko nisem občutil kakšnega veselja in zadovoljstva ob tistem velikem poku.

Zato res ne razumem vse te blažene obraze, ki že mejijo na znake orgazma in skakanja od veselja ob metanju petard in poslušanju pokanja. Očetje prav tekmujejo kdo bo svojemu sinu »korajžnemu fantku« kupil več in močnejših petard, oni pa potem med seboj, kdo jo bo dalj držal v roki preden jo bo razneslo. Groza. In tako gre tradicija naprej iz generacije v generacijo. Vsake toliko časa kakšemu odfrčijo prsti, se poškoduje vid ali sluh in potem je vsem žal in bi radi zavrteli čas nazaj, da ne bodo nikoli več metali petard itd.. Prepozno, prej je treba razmišljat in se namesto v trgovino s pirotehniko raje odpravite v knjigarno, toplice, luna park itd.., pa bo bolj veselo. Malo sem pobsrkal po netu in našel veliko oglasov, ki ponujajo 100 kosov petard za 400-500 SIT, halooo, moram reči, da sem mislil, da je ta neumnost dražja. Verjetno je prav v tem skrivnost tega masovnega pokanja. Vsak si torej misli, saj to si pa z lahkoto privoščim, bom pa vsaj pokal, če že drugega ne morem in nimam drugih idej. Ko smo že pri cenah petard, pa dejmo tele poke pretvoriti še v denar, mogoče so bo potem kdo zamislil. Predvidevajmo, da v Sloveniji med novoletnimi prazniki poči 4 miljonkrat (mislim, da veliko večkrat) in ob predpostavki o ceni paketa petard je cena poka cca 5 tolarjev; skupaj torej cca 20 miljonov tolarjev !! Kam vse bi šel lahko del tega denarja je ob tej temi nesmiselno razpravljati, bi pa lahko vsaj pri tistih neutrudljivih metalcih petard zdrava pamet rekla, dejmo jih vsaj pol manj zmetat drugo leto. In tako si rečite vsako leto! Državi pa predlog za zmanjšanje proračunske luknje; po principu cigaret, alkohola, bencina naj uvede trošarino (davek) na pirotehniko in jo dvigne v višave. Poskusite se vživeti v kožo starejših, bolnih, majhnih otrok, živali in pokanje vas bo hitro minilo, vsaj večino, nekaterim pa lahko poči v glavi in se jih še vedno ne bo prijelo. Mirne prihodnje dneve želim, v vaši bližini pa naj se raje sliši pokanje brezalkoholnih ali alkoholnih šampanjcev ter pokanje od smeha in zdravja.
Sazo

Enotna

Wednesday, Gruden 14th, 2005

Ker sem že dolgo let zvest svoji politični opciji in me od nekdaj vleče na levo, me razprava o Enotni davčni stopnji spominja na stare dobre (rdeče) čase. Takrat se je na vsakem koraku dalo prebrati in občutiti slogan »Bratstvo in ENOTNOST« in prav s tem sloganom bi se rad navezal na predlagano ENOTNO davčno stopnjo. Da ne bo nesporazuma, spremembe in reforme so potrebne, vendar ne po pricipu vse ali nič, kot to zagovarja legitimno izvoljena ne več tako nova vlada. Seveda je vse kar bo ostalo od te ENOTNOSTI tistih 20% davka, ki jih bodo plačevali tako revni, srednje situirani, bogati in svinjsko bogati. O matematičnih izračunih ne bi veliko pametoval, ker zna vsak procente izračunat, le da se ti pri veliko nulah hitreje zalomi ali celo zavrti. ENOTNOST pa se bo končala pri tem, da bo prvi jedel suh kruh in preostanek dal za položnice (če bo dovolj), drugi pa bo dal za golf žogico toliko, kot da prvi lastemu otroku mesečne (letne) žepnine. Kaj ko bi se ta enotnost prenesla tudi na ENOTNE možnosti mlade družine, da nekako pridejo do majhnega stanovanja, da bi se našla kakšna služba, da bi imeli naši otroci ENOTNE možnosti za študij itd. Torej, da ne bom zvenel preveč pocukrano, kaj pa tebi manjka, pa takole pišeš: gre za vse nas in ne samo za izbrano elito, ki jim bo dejansko boljše. In če bo že sprejeta ta super »Enotna davčna stopnja« naj se nas spet prime vsaj malo ENOTNOSTI, če je že bratsvo čisto izgubljeno, pa bo vse malce lažje. Obenem pa, da bi na dvorišče (balkon) otroka, ki nima žepnine, padla kakšna golf žogica in bi jo ta potem čimbolje prodal na boljšem sejmu. Imam pa občutek, da tele golf žogice zadnje čase padajo predvsem na cerkvena dvorišča. Amen.
Sazo

SaBu

Tuesday, Gruden 13th, 2005

Da vidimo kako to izgleda. Hmm, kot kaže bo šlo.
Zadeva je še vedno v delu zato prosim za malo razumevanja.
Hvala!
Buco